Dogodki
v Ljubljani so jasni - vse je posneto in dostopno na spletu. Deset tisoč glava
množica je samoorganizirano in dostojanstveno javno izrazila svoje nestrinjanje
s celotno politično-ekonomsko elito. Dogodek je izkoristila majhna skupina
20-30 neonacistov, ki je izvedela spektakelski "napad" na ograjo pred
parlamentom. Množica se jim je umaknila in ni sodelovala v njihovem
razkazovanju moči, ampak jih je izžvižgala in zahtevala njihov odhod iz
prizorišča. Sledilo je, milo rečeno, ponesrečeno posredovanje policije.
Namesto, da bi razgreto nacistično mladež pospremili s trga, so se v njih
zapodili kot jastrebi, jih večino pregnali v množico in se nespretno lotili
vklepanja sredi protesta. Del množice, ki je še malo nazaj žvižgal nad
neonacisti, je v tem prepoznal napad na protest, saj v kaosu ni bilo več jasno
kdo je kdo. Sledilo je kar je sledilo. Spopadu so se pridružili številni
posamezniki, nekateri iz čisto osebnih, politično še ne artikuliranih razlogov,
spet drugi so v policijskem posredovanju videli napad na protest in so delovali
samozaščitno. Nemiri so trajali dobre tri ure, policija pa je pri tem na ulice
pripeljala celoten arzenal, ki ga ima na voljo (solzivec, konjeniki, vodni top,
oklepniki in helikopter). Ljubljana je na lastni koži izkusila metode
latinskoameriške vojaške diktature.
Na
podlagi petkovih dogodkov, javnih diskurzov, ki se v odziv pojavljajo v
javnosti, in nenazadnje dejstva, da se protesti nadaljujejo, je potrebno
izpostaviti sledeče:
1. Obsojamo
tako organizirano nasilje neonacistov, kakor tudi organizirano nasilje države
nad prebivalstvom, ki želi legitimno izraziti svoje nezadovoljstvo. Neonacisti
so dejansko zlorabili protest za svoje pritlehne namene, a so to počeli na
krilih politične govorice, ki jo že dve desetletji uporabljajo politični
izbranci desne, kakor tudi leve opcije. Neonacisti so zgolj poulični privesek nestrpnosti,
ki smo ji priča v javnem političnem diskurzu, fizično udejanjenje tistega, kar
na besedni ravni odmeva iz polikanih političnih soban. Nasilje torej, ki ga s
svojimi izjavami in ravnanji legitimirajo ravno v strankah, parlamentu, na
ministrstvih in vladi. V tem pogledu nas ne sme čuditi tudi nasilje policije.
Kakršno koli poveličevanje ravnanja policije v petek je metanje peska v oči. V napeti situaciji so z nestrokovnim
posredovanjem izzvali odziv množice, zatem pa brez zadržka izvajali z zakonom
dano pravico do nasilja. Pri tem se niso lotili le domnevnih huliganov, ampak
so zaplinili, pretepli in izrinili iz Trga republike ter kasneje Kongresnega
trga večtisočglavo miroljubno množico, ki je želela nadaljevati s protestom. In
naj bo jasno – odločno nasprotujemo nasilni konfrontaciji s policijo, a čeprav
se morda večina policistov zasebno solidarizira s protestniki, so na terenu še
vedno izvajali nasilne ukrepe nad ljudstvom na podlagi ukazov njihovih šefov.
2. Zavračamo
kakršen koli lov na čarovnice. Predsednik vlade in njegovi podrepniki nas že
posiljujejo z domnevnimi levimi in desnimi ekstremističnimi skupinami,
generalni direktor policije pa razpreda o organiziranih skupinah in stotnijah
koordiniranih huliganov. V prvem primeru gre za politične blodnje za
zadovoljevanje lastnih političnih vernikov, v drugem za poskus legitimizacije
nasilnega obračuna policije z ljudstvom. Kakršno koli filozofiranje o
organiziranih ekstremističnih skupinah in stotnijah koordiniranih huliganov je
mašilo za medije. Edina organizirana skupina, ki je prišla na protest z
namenom, da zakuha incident, so bili neonacisti. In njih naj nadzoruje in
preventivno izprašuje policija. Obstaja namreč realna nevarnost, da bodo organi
pregona, v imenu preventivnega zagotavljanja redu in miru, vzeli na piko druge
samoorganizirane skupine in posameznike, ki bi povsem legitimno želeli javno
izraziti svojo prepričanje. Iskanje neotipljivega državnega sovražnika policiji
na stežaj odpre vrata za posredovanje nad, za politično-ekonomsko elito
neprijetnih, avtonomnih političnih akterjev.
Ne
pustimo se preslepiti, situacija je preveč resna, da bi pristali na take
poenostavljene poskuse normalizacije izrednih razmer in istočasne
kriminalizacije legitimnega boja ljudi za prihodnost.
Bodimo
na ulicah, bodimo politični, pazimo drug na drugega in ne pustimo se
prestrašiti!
pred protesti v ponedeljek
3. 12. 2012