četrtek, 02. april 2009

Posebna razstava Zvonke T Simčič, 5. april '09 ob 14h

Zavod CCC in Muzej premoderne umetnosti v Hotiču vabita v nedeljo 5.4.2009 ob 14 uri

na posebno razstavo, ki bo trajala le eno popoldne.

Avtorica Zvonka T Simčič bo

* kot svobodna ustvarjalka na področju kulture,
* kot mati in kot samohranilka

ob Adamovem drugem rojstnem dnevu javno pozvala državo k spremembam statusa samozaposlenih v kulturi.

Glasbeno obliko poziva bo izvedla kantavtorica Ksenija Jus - Xenia.


Zvonka T Simčič: »Simbolično bom razstavila svojega sina Adama, kot poziv državi k spremembi statusa samozaposlenih v kulturi.

Kot svobodna ustvarjalka na področju kulture, kot mati in kot samohranilka živim privilegij osebnega uvpogleda, beri izkustva, o delovanju »socialne države« visokega sveta Evropske unije.

Z vztrajnim iskanjem odkrivam posameznike, mojo rdečo nit, da kot umetnica lahko preživim. Zaradi premagovanja včasih nadčloveških naporov, ki jih vsakodnevno vlagam v boj za golo preživetje, bi lahko mirno dejala, da me ima Bog rad, oziroma, mi božje v meni ne dovoljuje obupati. Toda Bog ni država in Bog ni cerkev. Izrazito stanje videnega in čutenega je socialni antagonizem, razredni boj, ki preveva današnji svet. Ali lahko pokažemo, da nismo zgolj zgroženi, ampak tudi besni zaradi tega, kar so kapitalizem in njegova vojaška ter ekonomska zavezništva, formacije, strukture ter inštitucije naredili in še delajo z našimi življenji? Kapital nas je spremenil v sodobne sužnje in berače, ter nas oropal prihodnosti. Kapital izkorišča vse, razen nekaterih posameznikov prvega kapitalističnega sveta. Uničil je na milijone življenj!

Tudi umetniki smo v isti zmesi moči kapitala. Po statistikah smo v večini na lestvici plačanosti na nivoju delavcev, le da imamo pred njimi to prednost, da smo se hočeš nočeš naučili delati sto stvari, s katerimi hendlamo med levimi in desnimi zavoji. Tudi mi smo sužnji birokracije. Ne čudite se, če bomo na koncu razstavili nekaj, kar bo »zgolj dokument«, nekaj, v obliki prijavljanja, pobud, pritoževanja, dopolnjevanja dokumentov, nekaj, kar počnemo vsak dan. Čas za ustvarjanje lovimo nekje vmes. Ustvarjanje je boj za preživetje, ni slika ali kip, ni instalacija, ali video in ni Duchampovo porcelanasto urinalo, predmet, ki je z postavitvijo v galerijski prostor dobil drugo vlogo. Je mnogo bolj dematerializirana oblika materiala, ki ima še vedno isto vlogo v še eni dodani vlogi. Je ideja, ki ni več pomembna zgolj kot ideja, marveč mora imeti tudi moč po preživetju.

Zato Adam moj, toliko časa sem oklevala v pogumu, da postanem mati. Zavedala sem se svojega statusa umetnice. V kaj lahko pošljem še eno bitje, so bili moji strahovi? Danes sem drugačen človek in nikoli več ga nebi zamenjala za prejšnjega.

Zatorej pridite, lahko boste videli marsikateri dokument, ki govori o realnosti tega sveta, boste častni gostje trenutku, ko bo Adam prvič razstavljen kot artefakt v opomin državi, v opomin človeku. Skupaj bomo zapeli Vse najboljše za te, simbolično za novega človeka.

In na koncu, zakaj Muzej premoderne umetnosti? To je prostor, ki ni v upravljanju kapitala temveč prostor, ki ima svojo karizmo.

Za vse zgoščene informacije se vidimo v Hotiču. Lep pozdrav, Zavod CCC, Muzej premoderne umetnosti in vsi sodelujoči.

Ni komentarjev: