Wanda & Nova Deviator (Slovenia), Frozen Images

Menza pri koritu, March 6th (Photo: JK)
More pictures from the performance on Red Dawns here.

Next chance to watch Frozen images on Saturday March 27th in Menza pri koritu!
More information and rewievs here.

Irena Tomažin & Liz Allbee(Slovenia/USA/Germany)

Foto: JK
More pictures from the performance on Red Dawns here.

Ocena
Koncert improvizirane glasbe

Petje, grleni zvoki, tleski

Liz Allbee & Irena Tomažin Menza pri koritu Metelkova mesto, Ljubljana 6. 3. 2010

Enajsti mednarodni festival Rdeče zore je tudi letos v različnih prostorih Metelkove razprostrl številne vsebine, ki se dotikajo feminističnih in queer vsebin na ravni umetnosti, teorije in delavnic ali – kot v primeru improvizatorskega glasbenega srečanja domače vokalistke Irene Tomažin in v Berlinu ustvarjajoče ameriške trobilke Liz Allbee – zgolj »ženske« ustvarjalnosti.

Znotraj konteksta svobodno improvizirane glasbe, v katerega se umešča koncert, lahko v glasbi in zunaj nje razbiramo odnose podrejanja, ki vznikajo iz spontanosti dogodka, še posebno, če se v nastop vpne tudi performativna gesta, kot v primeru pričujočega dueta. Irena Tomažin, na sledi glasu, ki izstopa iz pomenskega horizonta govorice (a hkrati v polju glasbe vstopa v pomenskost, prav tako v polju dediščine zvočne poezije), in Liz Allbee na presečišču šuma in artikulirane glasbene govorice trobente (Allbee ima izkušnje tako z delom ob Anthonyju Braxtonu in Fredu Frithu kot z udejstvovanjem v sodobni elektroakustični improvizirani glasbi) sta vzpostavili navidezno krhko tvarino, prepleteno z gesto, iskanjem sozvočij (predvsem v uvodnem delu nastopa z dolgimi, rahlo variiranimi toni, vpetimi v daljše premolke), odbijanj, presečišč, dvogovorov in vrzeli. V zadnjih dveh so v nastop vdrli tako dialoškost in imitacija na ravni zvoka ter odzivi na okolje, ki so delovale prej zabavno kot posiljeno, predvsem pa so bile smelo umeščene v nastop, ki ga je ohlapno zaokrožila performativna gesta (na ravni giba in postavitve v prostoru). V njej vedno tli potencialna nevarnost, da se glasbeno-zvočna govorica sprevrže in zdrkne v nastopaštvo.

Vendar sta Liz Allbee in Irena Tomažin v »vmesju« vdiha in izdiha, spleta glasbene in zunajglasbene govorice (toni, petje, grleni zvoki, tleski, hropenje, kriki na ravni glasu in toni, pridušeni toni, grgljavost in šumi, poki ob raztelešeni trobenti) tudi s posluhom za postopno grajenje, umeščenost in izven idej, utelešenih v zvoku, v primerni kratkosti nastopa kljub nihanjem ohranili vso intenzivnost, ki se je med njima razprla.

Luka Zagoričnik

Vzeto iz tiskane izdaje Dela; petek, 12. marec 2010; http://www.delo.si/tiskano/html/20100312/Delo/0

Rdeča junakinja in Devil Music Ensemble v Menzi pri koritu

Rdeče zore vabijo na kinoušesne užitke!

Bostonska zasedba Devil Music Ensemble v živo spremlja nemi kung fu filmu Rdeča junakinja Wena Yimina iz leta 1929. Video napoved je tukaj.

V torek, 22. septembra, ob 22h v Menzi pri koritu, AKC Metelkova mesto.

*

Rdeča junakinja (Hong Xia), 1929, 94 min
Režija: Wen Yimin
Igrajo: Fan Xuepeng, Shu Gohui, Wang Juqing, Wen Yimin, Sao Guanyu

Yun Mei

Šesti del Rdeče junakinje, edinega ohranjenega dela 13-delne serije, je eden najstarejših in najbolje ohranjenih nemih filmov iz žanra borilnih veščin. Podivjana vojska vpade v vas in ugrabi dekle, zaradi česar umre dekletova babica. Ujetnici grozi posilstvo, vendar jo reši skrivnostni učitelj borilnih veščin Bela opica. Tri leta pozneje se Yun Mei (v angleških podnapisih Yun Ko, igra jo Fan Xuepeng) pojavi kot izurjena bojevnica, ki čaka na to, da bi lahko uporabila magične trike in maščevala babičino smrt.

Devil Music Ensemble
Brendan Wood (električna kitara, »lap steel« kitara, sintetizator)
Jonah Rapino (električna violina, vibrafon, »lap steel« kitara, sintetizator, erhu)
Tim Nylander (bobni, kitajska tolkala)

Bostonski hudičevi godci, ki so se v zadnjih letih profilirali predvsem kot »kinoušesna« zasedba, se na obsežni evropski turneji mudijo s kurioziteto Wena Yimina Rdeča junakinja (Hong Xia). Eden redkih filmov borilnih veščin, ki se je ohranil iz obdobja kitajskega nemega filma, je nastal v Šanghaju konec dvajsetih let, na vrhuncu popularnosti tega žanra. V njem spremljamo mlado Yun Mei, ki se s pomočjo učitelja borilnih veščin iz žrtve prelevi v maščevalko.

Bela opica

Slabih osemdeset let po nastanku je Rdeča junakinja dobila novo glasbeno preobleko, ki so jo Devil Music Ensemble premierno predstavili lani. Zasedba se je naslonila na tradicijo kitajske klasične in ljudske glasbe ter črpala iz kung fu filmov in tako znova izpričala svojo odprtost do različnih glasbenih žanrov, izročil in praks – značilnost, ki ni presenetljiva, če se ozremo po njihovem dosedanjem delu.

Brendan Wood (kitara), Jonah Rapino (el. violina) in Tim Nylander (bobni) so namreč začeli kot rockovski trojec (tedaj še brez »ansambla« v imenu) in bolj po naključju padli v nemi film. Hkrati pa so (p)ostali aktivni v sodobni klasični in filmski glasbi. V svojih ozvočevanjih tako zlahka prehajajo med orkestralno glasbo, improvizacijo ter rockovskimi, elektronskimi in ljudskimi vplivi. DME so do zdaj napisali deset izvirnih partitur za neme filme.

Med drugim so se lotili klasik nemškega ekspresionizma, Kabineta dr. Caligarija (r. Robert Wiene, 1920) in Nosferatuja (F. W. Murnau, 1922), malo znanega nemega komičnega vesterna Big Stakes (r. Clifford S. Ellfelt, 1922) in »prve ameriške grozljivke,« Doktorja Jekylla in gospoda Hydea (John S. Robertson, 1920).